Maksilofacialna kirurgija: pristojni niso pristali na pogoje kirurgov, ki so dali odpoved

Aleš Vesnaver, ki sicer deluje v zasebni ordinaciji, je po sestanku dejal, da so se na sestanku veliko dogovarjali, dogovorili pa bolj malo. "Predstavili smo pogoje, pod katerimi naj bi kolegi razmišljali, da bi ostali. Od tega se ni dalo zmeniti skoraj nič," je povedal. Meni, da se ne bodo pogovarjali več, saj se sestanek "ni zaključil v tem duhu". Po njegovih besedah se odpovedni rok za dva kirurga zaključi danes, za dva kirurga pa naslednji petek.

Tudi podpredsednica zdravniške zbornice in zobozdravnica Barbara Škrlj je za medije dejala, da se na sestanku niso dogovorili nič. Zaključek pa je, da bodo sledili individualni pogovori in mediacija med Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana, predstojnico kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana Natašo Ihan Hren ter kirurgi, ki so dali odpoved.

"Vsi pogoji, ki so bili dani, so prestavljeni v prihodnost. Jaz se bojim, da kolegi ne bodo ostali," je opozorila Škrlj. Ponovila je, da kolegi kliničnega centra ne zapuščajo zaradi plač, ampak zaradi delovnih pogojev. "Nimamo dovolj operacijskega prostora, vemo, da je 3D tehnologija v prostorih, kjer je zraven mikrovalovna. Delovni pogoji niso normalni, vse skupaj bazira na etiki, morali in izčrpanosti," je povedala.

Dodala je, da rešitve ponujajo čez pet, 10 let, nesreča pa se lahko zgodi jutri. "Če ostane sedem specialistov sedem dni, 24 ur na dan, oddelek ne bo pokrit," je opozorila.

Direktor UKCLJ: Sestanek je bil konstruktiven

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug pa je sestanek ocenil kot konstruktiven. "Današnji sestanek je bil namenjen, da preučimo pogoje. Mi smo argumentirano odgovorili, kje vidimo možnosti, kje omejitve, tako da zdaj čakamo na odziv," je dejal po sestanku. Pričakuje tudi nadaljnje pogovore.

Kirurgi, ki so podali odstopno izjavo, so med pogoji navedli obljubljeno nadstropje na kliniki ORL z dvema operacijskima dvoranama s polnim programom in intenzivno nego v roku pol leta, samostojno kliniko za maksilofacialno in oralno kirurgijo, ki ne bo del kirurške klinike, novo vodstvo kliničnega oddelka, samo pet vrst zdravstvenih storitev, ureditev financiranja razvoja, novih metod in 3D načrtovanja ter 60-odstotno zaposlitev za dva kirurga za tri leta in samodejno dodelitev naziva svetnik.

V UKC so odgovorili, da zahteve glede prostora na kliniki ORL v času prenove v zahtevanem obsegu niso izvedljive brez bistvenega poslabšanja delovanja drugih oddelkov, na kliniki ORL namreč trenutno gostuje oddelek za endokrinologijo in diabetes. Prav tako ni predvidena odtujitev oddelka od kirurške klinike, ki bi po njihovo pomenila oslabljeno možnost interdisciplinarnega sodelovanja. "Nikakor ne moremo oddelku, ki je funkcionalen, deluje in je opravil sto odstotkov svojega programa, dodeljevati prostore, ki jih še drugi nimajo," je dejal Jug.

Po njegovih besedah je v kratkem težko pričakovati novo maksilofacialno kliniko, ampak je treba to razumeti v kontekstu sprememb, ki sledijo, kot je selitev Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodal je, da bi prostorske rešitve lahko udejanili v petih oziroma sedmih letih.

Glede vodstva klinike je Jug povedal, da je bil razpis za predstojnika oddelka objavljen do 15. januarja, nanj pa se je prijavila le Ihan Hren. UKC Ljubljana se strinja tudi s predlogi nadgradnje oddelka, dodali pa so, da je že zdaj dobro opremljen. Glede zahteve za 60-odstotno zaposlitev pa so odgovorili, da je omogočena le najmanj 80-odstotna zaposlitev, saj bi bilo sicer delo na oddelkih ogroženo. Zahteva glede svetništva pa je po mnenju kliničnega centra nezakonita.

"Tukaj gre za manjšo skupino zdravnikov. UKC je sestavljen iz 1.500 zdravnikov, ki izjemno trdo garajo, verjetno bi si marsikdo od teh zdravnikov zaslužil bistveno boljši status, kakor ga ima. Način, kakršen se je zgodil zdaj, da majhna skupina želi izboriti bistveno drugačen status od drugih, je s stališča UKC težko sprejemljiv, saj bi lahko pripeljal do tveganja za delovanje ostalih sistemov," je povedal Jug.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar je dejala, da se je na sestanku razvila izjemno konstruktivna debata o težavah in o tem, kaj se v resnici dogaja. "Na osnovi sestanka lahko mirno zaključim, da so celotni problemi na maksilofacialni kirurgiji bistveno bolj kompleksni, razširjeni in da verjetno tudi že zelo dolgo trajajo oziroma vsaj tlijo v globini," je povedala.

Kot bistven problem so prepoznali odnose med kirurgi, sedanjim in preteklimi vodstvi oddelka in kliničnega centra. "Vemo, da se maksilofacialna kirurgija tudi na nivoju infrastrukture že dolga leta na nek način zanemarja," je priznala. Predstavnike stroke in vodstva kliničnega centra so zaprosili, naj vložijo dodaten napor v komunikacijo, vodstvo kliničnega centra pa je zatrdilo, da obstajajo načrti in nameni, da se sčasoma pogoji bistveno izboljšajo.