Maksilofacialna kirurgija: pristojni niso pristali na pogoje kirurgov, ki so dali odpoved

Aleš Vesnaver, ki sicer deluje v zasebni ordinaciji, je po sestanku dejal, da so se na sestanku veliko dogovarjali, dogovorili pa bolj malo. "Predstavili smo pogoje, pod katerimi naj bi kolegi razmišljali, da bi ostali. Od tega se ni dalo zmeniti skoraj nič," je povedal. Meni, da se ne bodo pogovarjali več, saj se sestanek "ni zaključil v tem duhu". Po njegovih besedah se odpovedni rok za dva kirurga zaključi danes, za dva kirurga pa naslednji petek.

Tudi podpredsednica zdravniške zbornice in zobozdravnica Barbara Škrlj je za medije dejala, da se na sestanku niso dogovorili nič. Zaključek pa je, da bodo sledili individualni pogovori in mediacija med Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana, predstojnico kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana Natašo Ihan Hren ter kirurgi, ki so dali odpoved.

"Vsi pogoji, ki so bili dani, so prestavljeni v prihodnost. Jaz se bojim, da kolegi ne bodo ostali," je opozorila Škrlj. Ponovila je, da kolegi kliničnega centra ne zapuščajo zaradi plač, ampak zaradi delovnih pogojev. "Nimamo dovolj operacijskega prostora, vemo, da je 3D tehnologija v prostorih, kjer je zraven mikrovalovna. Delovni pogoji niso normalni, vse skupaj bazira na etiki, morali in izčrpanosti," je povedala.

Direktor UKCLJ: Sestanek je bil konstruktiven

Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug pa je sestanek ocenil kot konstruktiven. "Današnji sestanek je bil namenjen, da preučimo pogoje. Mi smo argumentirano odgovorili, kje vidimo možnosti, kje omejitve, tako da zdaj čakamo na odziv," je dejal po sestanku. Pričakuje tudi nadaljnje pogovore.

"Tukaj gre za manjšo skupino zdravnikov. UKC je sestavljen iz 1.500 zdravnikov, ki izjemno trdo garajo, verjetno bi si marsikdo od teh zdravnikov zaslužil bistveno boljši status, kakor ga ima. Način, kakršen se je zgodil zdaj, da majhna skupina želi izboriti bistveno drugačen status od drugih, je s stališča UKC težko sprejemljiv, saj bi lahko pripeljal do tveganja za delovanje ostalih sistemov," je povedal Jug.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar je dejala, da se je na sestanku razvila izjemno konstruktivna debata o težavah in o tem, kaj se v resnici dogaja. "Na osnovi sestanka lahko mirno zaključim, da so celotni problemi na maksilofacialni kirurgiji bistveno bolj kompleksni, razširjeni in da verjetno tudi že zelo dolgo trajajo oziroma vsaj tlijo v globini," je povedala.

Kot bistven problem so prepoznali odnose med kirurgi, sedanjim in preteklimi vodstvi oddelka in kliničnega centra. "Vemo, da se maksilofacialna kirurgija tudi na nivoju infrastrukture že dolga leta na nek način zanemarja," je priznala. Predstavnike stroke in vodstva kliničnega centra so zaprosili, naj vložijo dodaten napor v komunikacijo, vodstvo kliničnega centra pa je zatrdilo, da obstajajo načrti in nameni, da se sčasoma pogoji bistveno izboljšajo.